Koncertni cikel SAMOSPEVANJE

O večni ljubezni

Večer samospevov J. Brahmsa in R. Wagnerja

Katarina Kobal – sopran

Nejc Lavrenčič – klavir

 

Mlad PerArtem

Rebeka Pregelj – sopran

Stefan Pajanović – klavir

 

LJUBLJANA

Slovenska filharmonija, Ljubljana

  1. decembra 2021, ob 17.30

VSTOPNICE

10,00 € – za posamezni koncert

15,00 € – za dva koncerta (12. 12. 2021 ob 17.30 in 19.30 h)

Prodajna mesta:  uro pred dogodkom
Rezervacija vstopnic: info@perartem.si

Sopranistka Katarina Kobal in pianist Nejc Lavrenčič bosta na koncertu O večni ljubezni predstavila glasbo dveh močno si nasprotujočih glasbenih struj v drugi polovici 19. stoletja. Na eni strani konservativni Johannes Brahms, ki je zagovarjal absolutno glasbo in s tem tradicionalnost glasbenih oblik, na drugi strani pa Richard Wagner kot pripadnik Nove nemške šole, ki je spodbujala nove glasbene forme. V prvi polovici koncerta bomo tako slišali izbor ljubezenskih  samospevov in 5 Pesmi, op. 72 J. Brahmsa, v drugi pa Wagnerjevih 5 Pesmi na besedila Mathilde Wesendonck, ki so nastali kot študija za znamenito opero Tristan in Isolda.

Kot Mlad PerArtem se bo z izborom samospevov slovanskih skladateljev predstavila sopranistka Rebeka Pregelj in pianist Stefan Pajanović.

Sopranistka Katarina Kobal je leta 2015 zaključila podiplomski študij opernega petja pri Yvonne Neaf na Visoki šoli za umetnost v Zürichu in dve leti zatem še študij koncertnega petja. Pred tem se je izobraževala pri Barbari Nagode, Fredericu Gindrauxu, Scotu Weiru, Dorothei Bamert-Galli in Mirelli Freni. Leta 2018 je bila finalistka mednarodnega tekmovanja v samospevih Seghizzi (Italija). Nastopa na koncertih v Švici, Sloveniji in Italiji. Njen repertoar obsega samospeve Tostija, Donizettija, Rossinija, Bellinija, Verdija, Respighija, Schumanna, Brahmsa, Schuberta, Straussa, Wagnerja, Berga, Faureja, Ravela, Čajkovskega, Rachmaninova, Musorgskega. Leta 2013 je z vlogo Venere v krstni izvedebi opere Heinrich Treibhäuser (S. Stadler, K. Deissler, P. Destraz in R. Lerch) debitirala na poletnem festivalu v Zürichu. V sezoni 2014/2015 je nastopila v Kurtagovih Kafkovih fragmentih v Zürichu in v vlogi Fiordiligi (Cosi fan tutte) v Badnu. Sicer pa njen operni repertoar obsega še vloge kot so Donna Elvira (Don Giovanni), Contessa di Almaviva (Figarova svatba), Liù (Turandot), Elisabeth (Tannhäuser), Agathe (Der Freischütz), Tatjana (Jevgenij Onjegin), Lisa (Pikova dama). Nastopa tudi v izvedbi sakralne glasbe kot so Faurejev Rekviem, Rossinijeva Petite messe solennele in Mozartova Missa brevis in C.

Pianist Nejc Lavrenčič je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov.

Koncertno deluje v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Švici, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA, Kanado in Azijo. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak, Marcos Fink, Mojca Vedernjak, Theresa Plut, Barbara Jernejčič Fürst, David Jagodic, Katja Konvalinka, Juliette de Massy, Cristina Segura, Artur Rożek, Arianna Rinaldi, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan, Luka Železnik, Magdalena Sas, Isabel Dunlop, dirigentka Karen Kapferer in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija.

Deluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je bil štipendist Ministrstva za kulturo, ki je njegovo delovanje prepoznalo s:

»Pianist Nejc Lavrenčič velja za enega najvidnejših slovenskih interpretov v glasbeni zvrsti samospeva in komorne glasbe. […] Tako po obsegu kot kakovosti izkazuje pomemben prispevek k slovenski kulturi […] Kot pianist in specialist bogati slovenski kulturni prostor z vrhunskim glasbenim poustvarjanjem v žanru samospeva in s tem daje pomemben prispevek k razvoju poklica instrumentalista.«

Sopranistka Rebeka Pregelj je študentka tretjega letnika petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Svojo glasbeno pot je začela z učenjem flavte na Glasbeni šoli Nova Gorica. Leta 2014 je začela obiskovati tudi pouk solopetja pri Vladimirju Čadežu in Marjetki Lužnik. Redno se udeležuje pevskih tekmovanj in dosega opazne rezultate; med njimi so zlata plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG, I. nagrada na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku, III. nagrada na mednarodnem tekmovanju Concorso giovani musicisti città di Treviso. Decembra 2018 je nastopila na premierni izvedbi mladinske opere Damjana Močnika Všeč si mi v vlogi Učiteljice v Cankarjevem domu, januarja 2019 pa je sodelovala pri projektu Akademije za glasbo Miniopere II., s katerim so gostovali v Budimpešti in Brnu, kjer je nastopila v vlogi Norca v minioperi Uspavanka v sobi brez oken skladateljice Federice Lo Pinto.

Svoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih in seminarjih pri priznanih profesorjih kot so Barbara Jernejčič Fürst, Tatjana Vasle, Pia Brodnik, Lia Serafini, Alessando Svab, Martha Guth, Erica Switzer in Hans Adolfsen.

V pretekli koncertni sezoni je pripravila samostojni recital samospevov znotraj cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška. Nastopila je na Festivalu na Ljubljanici, na mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani in na festivalu Cortina incanta la mente 2019 v Cortini d’Ampezzo. S Komornim godalnim orkestrom NOVA je na letošnjem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi krstno izvedla skladbo Tilna Slakana Ko sva sama. Kot solistka je nastopila s Komornim godalnim orkestrom NOVA, z Goriškim pihalnim orkestrom, s Pihalnim orkestrom Vogrsko in simfoničnim orkestrom Glasbene šole Nova Gorica. Redno sodeluje tudi z italijanskim ansamblom baročne in renesančne glasbe Super Flumina Babylonis, s katerim se posvečajo obujanju zanimanja za staro glasbo, s posebnim poudarkom na oratorijih in vokalno-inštrumentalnih delih Giacoma Carissima.

Pianist Stefan Pajanović je začel igrati klavir pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Ars Nova v Trstu trikrat zapored (leta 2006, 2007 in 2008) dosegel Prve nagrade, leta 2006 tudi Absolutno Prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Euritmia v Povolettu, Italija je leta 2009 prejel Drugo nagrado, leta 2011 pa Prvo nagrado in Drugo mesto. Leta 2007 je na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejel Srebrno plaketo, leta 2010 pa Zlato plaketo in Tretjo nagrado. Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba – klavirski trio in tudi tam dosegal prestižne nagrade na tekmovanjih. Od leta 2011 do 2015 je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (Prva nagrada in Drugo mesto), na tekmovanju Memorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (Druga nagrada), TEMSIGU 2013 – Srebrno plaketo, ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (Druga nagrada).

Kot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana, s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana, Beograd) in že dvakrat na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Po sprejemnih izpitih 2015 študira na Ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Jasminke Stančul. Lansko leto je prvi letnik podiplomskega študija študiral v okvirju Erasmus izmenjave v razredu prof. Markusa Bellheima na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Svoje klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih in svetovno uveljavljenih pianistih in pedagogih, kot so Jasminka Stančul, Aleksandar Madžar, Ruben Dalibaltayan, Aleksandar Serdar, Konstantin Bogino, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner, znanje iz interpretacije samospevov pa pri Eriki Switzer, Hansu Adolfsenu in Donaldu Sulzenu.

Dostopnost